»Na tej točki je še vedno težko natančno oceniti, koliko nadzora je imela katera koli država nad pandemijo in ali bi glede na lastne okoliščine lahko ukrepala bistveno drugače ter ali bi to sploh imelo opazen učinek.«
»Kako se soočati s čustvi, težavami, stiskami, in pritiski, s katerimi se srečujejo hendikepirani in aseksualni, je področje, ki kar v največji meri ostaja družbeno nevidno in predvsem nerazumljeno.«
»Ideja je bila predstaviti slovenski punk ali punk v Sloveniji, ki je bil po besedah Gržinić drugačen kot v tujini že zaradi tega, ker je vzniknil v drugačnih družbenih okoliščinah: dogajal se je v socializmu v nasprotju z denimo britanskim kapitalizmom, zato so bili konteksti drugačni v smislu zgodovine, v smislu telesa, v smislu, kako postaneš viden v javnem prostoru, in tudi v smislu nekega družbenega sistema.«
»Razumeli smo se in čutili, da se spopadamo z enakimi konflikti. Živimo v mestih, za katera sumimo, da nam niso pripravljena zagotoviti službe, doma in življenja. Vendar pa razumemo naš položaj kot uporniškega proti establišmentu, za katerega verjamemo, da je mrtev, a še vedno na oblasti. Poleg tega se sprašujemo o posledicah zavračanja uveljavljenih družbenih norm.«
»Dober kazalnik je, kako se človek odzove na kritiko, kako se odzove, ko njegova potreba ni zadovoljena. Če je njegova reakcija pretirana ali otročja, lahko tudi jezna, agresivna, takrat moramo zastriči z ušesi.«
»To ni običajna praksa, v tem primeru bi zagotovo lahko govorili o strokovni napaki. Od l. 2008 naprej imamo ničelno toleranco do nasilja, zato take primere ne napotujemo na skupinske terapije ali partnerske obravnave. Povzročitelj mora pred tem vedno izpolniti določene pogoje – da prizna, obžaluje in se opraviči.«
»Otroka je treba uokviriti, mu postaviti meje. S poveličevanjem individualizma in permisivne vzgoje smo vzgojili mlade, ki so prazni, brez kančka frustracijske tolerance, ki se ne znajo potruditi, ki ne znajo počakati.«